Od nekdaj sem si želela, da bi v moji majhni kuhinji le našla prostor za aparat, iz katerega bi vsak dan pricurljal pravi espresso.
Kar nekaj let sem imela obdobja, ko sem zavzeto brskala po spletu in si ogledovala kavne aparate, a ne tiste na kapsule, zanimale so me le naprave, ki ti skuhajo pravi espresso, takšnega kot v dobrih kavarnah, ki je narejen iz sveže mletih kakovostnih kavnih zrn, ravno prav praženih, iz ekološke pridelave, celo pravične trgovine. Merila sem pult, si ga ogledovala od blizu in od daleč, a strastno razmišljanje ni nikoli pritisnilo na pravi živčni končič v moji glavi, da bi prišlo do nakupa, kajti ti kuhinjski prijatelji niso prav nič poceni, hkrati pa sem oseba, ki si želi, da se v prostoru vse nekako sklada. Odkar pa sem pred letom dni preživela prenovo stanovanja (no, to je že druga zgodba, ki bi jo žanrsko označili kot grozljivko), me je nakup kavnega aparata vse bolj klical, sploh v najbolj zapravljivem mesecu v letu se mu nisem mogla več upreti in podlegla robustnemu lepotcu retro izgleda. Rekli boste, da sem tipična ženska, ki vse kupuje skozi oči, a verjemite, da odločitev ni padla tako dolgo tudi zaradi tega, ker sem ob izgledu iskala dober karakter.
A z znamko na stran, o tem kdaj drugič. Po napravo me je k Andreju Jamniku v Gourmet Shop peljal mož, kajti (hvala, dragi!) z veseljem je prispeval svoj finančni delež, najverjetneje v upanju, da mu ne bo več treba dan za dnem brez izjem kuhati kave in je prinašati v posteljo. No, žal je načrt padel v vodo. Od takrat sta minila že dobra dva meseca, zjutraj pa me še vedno zbudi moževa najboljša turška kavica. Pa ne le zato, ker sem očitno razvajen jutranji lenuh, a tudi zato, ker kavni aparat ni le naprava, na katero pritisneš in se v trenutku razvajaš z najboljšo kavo na svetu. Ne, drag kavni aparat ni bližnjica do dobre kave!
Zapomni si, nakup kavnega aparata ni nikoli samostojen nakup, za seboj potegne še četico drugih naprav in postopkov. Saj vem, že razmišljaš, da sem tipična potrošnica, ki podleže marketinškim trikom, a zagotavljam ti – nisem nasedla, to je resnica! Zdaj mi je uspelo vse naštudirati, tako da je kava vsak dan boljša.
Vodni filter
Andrej Jamnik mi ne bi prodal svoje naprave, če mu ne bi obljubila, da bom aparat obvarovala vodnega kamna, ki je njegov največji sovražnik. Pri tem si pomagamo z vodnimi filtri (npr. vrč Brita), skozi katere spustimo vodo, preden jo natočimo v aparat. Filtriranje vode ima še en fantastičen učinek: ker vodo očisti raznoraznih delcev, je ta zares brez okusa, to pa pripomore k boljši kavi. Še namig: za dober rezultat dodajamo hladno filtrirano vodo.
Obvezno čiščenje naprave in čistilo
Več čiščenj imam v mislih: eno mora biti opravljeno s pomočjo čistila za vodni kamen enkrat do dvakrat na mesec, drugo pa vsak dan pred oziroma po uporabi aparata. Pridno je treba spuščati paro in vodo iz ročice za penjenje mleka, in vodo iz ročice, iz katere priteče kava. Če tega ne počneš, se nabira kamen pa tudi umazanija, ki pušča okus po zažgani kavi.
Kavni mlinček
Lahko si seveda kupiš že zmleto kavo, a treba je vedeti, da ta izgubi tisto pravo aromo že po 15 minutah. Zato je najbolje, da kavo melješ sporti, za to pa potrebuješ mlinček. Nekateri si pomagajo kar z blenderjem, a so si kave tako različne, prav tako se različno obnašajo tudi glede na vlago v prostoru, da jih težko – recimo temu tako – kampanjsko zmeljemo. Nekatere je za isti rezultat treba malce bolj zmleti kot druge. K sreči so za nas, ki spijemo dve ali tri kavice na dan, povsem dovolj ročni (nastavljivi) kavni mlinčki. Pa še ugodni so.
Poznavanje aparata
Kava ne bo dobra, če se aparat pred uporabo ne bo dovolj ogrel, prav tako ročica za kavo. V ročico je treba dodati okoli 7 oziroma 14 gramov, če uporabljamo nastavek za dvojno količino, moramo jo pravilno poravnati, zavrteti utež in to pravilno potisniti. Če ni vse enakomerno, kava ne bo dobra iz nešteto fizikalnih razlogov. Moja prva je bila dobesedno oprana voda. Vaja dela mojstra, zdaj mi gre že veliko bolje.
Čas
Priprava napitka s kavnim aparatom prav zares terja svoj čas. Čeprav si skuhaš samo dve kavi na dan, ga moraš očistiti, naliti svežo vodo, počakati, da se segreje … tako kot pitje je tudi kuhanje kave svojevrsten ritual, ki mu posvetiš kar nekaj minut. Jaz sem vse hitrejša.
Mleko in penjenje
Oh, ja … to je šele križ. Kako sanjaš svilnato kremo na kavi, pa se ob prvem penjenju skoraj opečeš, mleko je prevroče, pena pa preveč zračna oziroma mehurčkasta ter ločena od vročega mleka. Počasi se naučiš, da se mleko idealno speni pri 65 stopinjah, da mora biti pred penjenjem čim bolj hladno, biti mora bolj mastno in bogato z beljakovinami, da ročice ne smeš potiskati globoko v tekočino, pravo temperaturo zaznaš že z dotikom prsta, a še vedno ni tako, kot bi želel, in tako odšteješ še nekaj denarja, da se udeležiš tečaja latte arta, umetnosti penjenja mleka in risanja po kavi. A to je že na točki, ko dejansko začneš uživati in pravzaprav postajaš obseden s kuhanjem svoje popolne kave.
Si še želiš kavnega aparata? No, naj te potolažim, da mi ni niti malce žal nakupa, kavo še raje pijem in si jo privoščim s še večjim užitkom. Najbolj všeč pa mi je to, da sem se zaradi nakupa ogromno naučila o kavi in še več se bom. In še nekaj drži kot pribito: ko čakam, da mi kavico postrežejo v lokalu, sem veliko bolj potrpežljiva, hkrat pa tudi veliko bolj zahtevna.
Kakšne pa so tvoje izkušnje?
No Comments