Za sladke poljube

Ni ravno tisti čas v letu, ko bi vsepovprek razpravljali o marmeladi in iskali najbolj izvirne ideje, kako najbolj ploden in sladek del leta ujeti v lično zaprte kozarce. Zagotovo pa je tisti čas v letu, ko prav ti shranki veselo zginevajo z naših polic. Priznam, ni ga boljšega, kot pomočiti prst v še toplo marmelado, a prav tako sva lahko najboljši prijateljici v hladnih zimskih jutrih, ko mi posladka ajdovo kašo in se prikrade v prekisel jogurt. Ni lepšega prizora od polzečih kapljic segrete jagodne marmelade, ki si utira pot po mehki smetani na beljakovi podlagi, in ni je bolj hvaležne sestavine, ko gre za pripravo sladke dobrote v zadnjem hipu. Za valentinovo, recimo.

Foto: Tomo Jeseničnik/stiliranje: Kristina Smodila

Najprej je bila kutinova

​Že Rimljani in Grki so si pripravljali domače shranke, med katerimi se najdejo tudi prvi nastavki za kutinovo marmelado, ki so jo še posebej priporočali ob trebušnih obolenjih. Grški zdravnik Dioskorid v enem izmed svojih zapisov tako omenja tudi recept, iz katerega je razvidno, da so kutine očistili in jih skupaj z medom tesno vložili v kozarce. Po letu dni je nastala zmes, podobna vinskemu medu: tega so sicer pridobivali z reduciranjem mešanice vina in medu, poimenovane melomeli. Izraz se je prenesel v latinščino, od tod pa tudi v portugalščino, kjer naj bi nastalo ime marmelo za kutinovo pasto. Marmelo je tako beseda, iz katere izhaja poimenovanje marmelada. Jed se je z leti razvijala, pridobivala svoj ugled in mesto širom po svetu: sprva so si jo lahko privoščili le plemiči, pozneje pa je kuhanje sadne dobrote postalo obvezno gospodinjsko opravilo. Zasledila sem podatek, da je v začetku 20. stoletja družina letno sama pripravila 70 kozarcev marmelade. Že v 80. letih pa se je za kuhanje odločilo le še dve tretjini gospodinjstev. Danes je količina doma pripravljene marmelade zagotovo še nižja, a lahko na trgovskih policah zasledimo toliko večjo izbiro.

Foto: Tomo Jeseničnik/stiliranje: Kristina Smodila

Džem ali marmelada?

Marmelada ima še posebej pomembno mesto v Združenem kraljestvu, kjer se radi pohvalijo, da je Škotska dežela, iz katere izhaja. Ladja, ki je priplula z evropske celine, je ob močnem neurju poiskala zavetje v škotskem pristanišču Dundee. Tako je trgovcu Johnu Keillerju in njegovi ženi Janet prišlo na uho, da je na krovu ogromna količina sevilskih pomaranč, s katerimi bi bilo treba nekaj narediti. Ker pa je šlo za izjemno grenko sorto, jih nista mogla spraviti v promet, zato sta se odločila, da bosta iz njih skuhala marmelado in jo prodala v kozarcih. Verjeli ali ne, menda je šla za med. Nastala je svetovno priznana znamka marmelad Dundee, ki jo je opeval celo Walter Scott in ki se prodaja še danes, tudi pri nas. Nič čudnega torej, da se v Veliki Britaniji izraz marmelada uporablja skoraj izključno za pomarančno marmelado, pripravke iz ostalega sadja pa smemo imenovati jam. Kot lahko preberemo v Kuharski enciklopediji je prav zato Evropska gospodarska skupnost leta 1982 sprejela pravilo, da se sme poimenovanje marmelada uporabljati samo za pripravke iz citrusov. Ker pa v mnogih evropskih jezikih izraz marmelada nima tako omejenega pomena kot v angleščini, se ljudje in tudi nekateri proizvajalci požvižgajo in izraz marmelada še naprej uporabljajo v običajnem, neangleškem pomenu. Džem se od marmelade pri nas tako razlikuje le v tem, da vsebuje cele koščke sadja.

Viri informacij:
C. Anne Wilson. The Book of Marmelade.
William Sitwell. A History of Food in 100 Recipes.
Babičini nasveti za dom. Založba Mladinska knjiga.
Bogdan Novak in Simon Lenarčič. Kuharska enciklopedija: Svet gastronomije od A do Ž.

Foto: Tomo Jeseničnik/stiliranje: Kristina Smodila

Razveseli svojo ljubljeno osebo s pitami na palčkah – z marmelado, kakopak!

Čas priprave: 30 minut

Sestavine za 4 osebe

  • 300 g moke
  • 200 g hladnega masla
  • 100 sladkorja v prahu
  • 1 jajce
  • ščepec soli
  • nekaj žlic marmelade

Priprava

  1. Moko, maslo, sladkor, sol in jajce z rokami na pultu ali v večji posodi zgneti v testo.
  2. Če imaš čas, ga zavij v folijo in za vsaj 30 minut postavi v hladilnik.
  3. Nato ga razvaljaj na debelino 3 do 4 milimetrov in izreži srčke.
  4. Na vsak drugi srček potisni palčke za peko, dodaj žličko marmelade in prekrij z drugim srčkom. Pite ob strani zapri s pomočjo vilic.

Tako pripravljene pite peči 15 do 20 minut v predhodno ogreti pečici na 180 do 190 stopinj. Ohlajene lahko posuješ s sladkorjem v prahu.

Zapisek

Večje modelčke za izrezovanje, kot boš uporabil, lažja bo priprava pit. Če nimaš palčk za peko v pečici, lahko uporabiš lesene, tiste za ražnjiče. Namesto marmelade lahko uporabiš raznorazne nadeve iz čokolade, oreščkov, marcipana, skute …

​Ljubezen je tista, ki vrti ta svet in varuje zvezde na nebu. (Paulo Coelho)

Pusti komentar